V obdobju odraščanja,
pa tudi kasneje, si postavljen/a pred različne naloge, zahteve, ki si jih
postavljaš sam/a, ali pa ti jih postavljajo drugi. Dogaja se, da se tvoja
podoba, ki jo imaš o sebi, ne sklada s tem, kar misliš, da bi moral/a biti. Pri
tem lahko gre za manjše podrobnosti (da ne bi imel/a kožnega znamenja za
ušesom, bi se drugače obnašal/a na obisku pri babici …), ali velike dele tvoje
osebnosti (bi si želel/a biti vitek/a, samozavesten/a, povsem drugačen človek
…).
Razlike med tem,
kar si, in tem, kar si želiš biti, te ne motijo vedno. Kadar gre za lastnost,
ki ti ni posebej pomembna, se običajno zaradi tega ne vznemirjaš preveč. Pri
lastnostih, ki so ti pomembne, te lahko te razlike spodbujajo, da se spremeniš,
postaneš bolj podoben/a temu, kar si želiš biti. To je zelo koristno. Paziti
moraš le, da ne pretiravaš in si ne postaviš previsokih zahtev, da bi
spreminjal/a preveč stvari naenkrat. To te namreč lahko po nepotrebnem
obremenjuje in ti jemlje energijo, ki bi jo lahko vlagal/a v spreminjanje sebe.
Po drugi strani
pa te lahko tvoje lastnosti vznemirjajo in spravljajo v obup, če jih ne moreš,
ne znaš spremeniti, ali pa ne verjameš, da jih lahko spremeniš (na primer
telesna višina, strah pred nastopanjem, govorna motnja …). Misliš si, da zaradi
njih nikoli v življenju ne boš uspešen/a, ne boš dosegel svojih ciljev. V tem
primeru se je dobro vprašati, ali so tvoji strahovi res upravičeni. Je res
nemogoče, da bi nekdo, ki mu gre v šoli slabo, dobil Nobelovo nagrado? Pomisli
na Einsteina! Seveda ti včasih nekatere tvoje lastnosti res onemogočajo kaj,
kar si želiš (če nisi polnoleten, ne moreš dobiti vozniškega izpita, če tvoje
zdravstveno stanje ni brezhibno, ne moreš biti pilot potniškega letala …). V
takšnih primerih se je potrebno soočiti s trenutnim stanjem. Seveda si pri tem
žalosten/a, vendar ti pomaga, da si te stvari priznaš in v procesu žalovanja ne
bežiš od njih (povezava na prispevek o žalovanju).
V primeru, da
imaš s sprejemanjem sebe težave, ki jih ne uspeš razrešiti sam/a, se je dobro
obrniti na strokovnjaka, s katerim se o svojih težavah lahko pogovoriš. Ta te
bo znal voditi tako, da boš začel sprejemati sebe kot enkratnega posameznika.
