Bulimija nervoza je v vsakdanjih pogovorih poimenovana kar bulimija. Gre za motnjo, pri kateri se izmenjujejo obdobja, ko se posameznik prenajeda, in obdobja, ko se zelo trudi shujšati (lahko z bruhanjem, jemanjem tablet, stradanjem, pretirano telesno aktivnostjo …). V največ primerih se začne v poznem mladostništvu (med 17. in 24. letom), pogosteje jo imajo dekleta.

Kompulzivno prenajedanje je motnja, pri kateri se posameznik prenajeda, pri tem pa ima občutek izgube nadzora nad lastnim prehranjevanjem. Za razliko od bulimije nervoze tem obdobjem ne sledijo obdobja aktivnosti za zniževanje teže. Najpogosteje se pojavlja v obdobju zgodnje in srednje odraslosti (med 24. in 45. letom).

Vzroki za nastanek vseh omenjenih oblik motenj so zapleteni. Običajno gre za kombinacijo neugodnih odnosov v družini, otrokove osebnosti, odnosa do vitkosti v družbi in še drugih dejavnikov. Pri vseh izmed naštetih motenj lahko pride do škodljivih posledic za zdravje, v skrajnem primeru tudi do smrti.

Ker so vzroki za nastanek teh motenj zapleteni, je zdravljenje težavno in jih ne moremo odpravljati sami. Zato je pomembno, da se obrnemo na strokovnjaka, ki se s tovrstnimi težavami ukvarja. Nanj nas lahko napoti osebni zdravnik ali svetovalni delavec v šoli.

Anoreksija nervoza

To je motnja hranjena, ki je bila opisana že pred stoletji, a je bila takrat zelo redka.V zadnjih desetletjih pa njena pogostost skokovito narašča tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Najpogostejša je pri mladih dekletih.

V današnji družbi je vse bolj pomembno kako izgledaš. Preko reklam, medijev, ki oglašujejo svoje izdelke, se krojijo zaželeni standardi zunanjega videza. Dekleta, ki so po naravi prilagodljiva, ubogljiva, perfekcionistična, so še posebej v nevarnosti, da zapadejo v hujšanje, misleč, da bodo na ta način dosegla odobravanje in občudovanje okolice. Pogosto se dogaja, da jih starši ali vrstniki v začetku celo vzpodbujajo, če je videz v družini zelo cenjen in ima deklica morda pred tem nekaj kilogramov odveč.

Starši navadno dolgo ne morejo dojeti, da je njihov "perfekten" otrok zapadel v odvisnost hujšanja in da prošnje in prigovarjanje naj se ustavi, ne delujejo več.

Pri hujšanju, kot pri vsaki aktivnosti, ki jo dolgo časa izvajamo, pride namreč do tako utrjene navade, da je dekle sploh ne more sama prekiniti, četudi bi hotela. Zgodi se namreč, da možgani, ki so več tisočkrat prejeli ukaz, da je določena hrana preveč kalorična, da se sme pojesti samo to in to … ne delujejo več tako kot prej. Njihov osnovni program, ki pravi: »Jej, da boš živela!« je uničen. Potrebni so meseci in celo leta, da se ta napaka odpravi.

Hujšanje povzroči izgubo menstruacije, izpadati pričnejo lasje, poveča se dlakavost. Ogroženo je zdravje vseh notranjih organov, posebno kosti in srca. Ustavi se tudi rast. Osebe postanejo depresivne in jezne. Prijateljstva se razrahljajo. Običajno dekle ostane samo s svojim prisilnim odnosom do hrane. Svet jo preneha zanimati, oziroma v njeni duši sploh ni več prostora za kaj drugega kot za obsedenost s hrano. Pravi pekel!

<< Nazaj |