Ko nam je nekdo res zelo všeč, ko se zaljubimo, nas preplavljajo precej intenzivna občutja, ki jih včasih le stežka nadzorujemo. Mogoče imamo celo občutek, da nimamo več nikakršnega nadzora nad svojim početjem, svojimi mislimi ali občutji.
Mavrica različnih občutkov, ki nas spremlja, ni nekaj, kar bi pomenilo, da je načeto naše psihično zdravje, temveč gre za precej običajno doživljanje, ki je tako zelo značilno za zaljubljenost. Ena izmed tipičnih značilnosti zaljubljenosti je namreč preokupiranost z razmišljanjem o njem. Morda se vam podi po mislih v tolikšni meri, da tudi pri najbolj vsakdanjih opravilih mislite nanj ali pa da se vam misli o njem vsiljujejo tudi takrat, ko tega res ne želite (npr. pri učenju, med pisanjem pomembnega preizkusa znanja …). Verjamem, da zna biti to precej zoprno in precej discipline je potrebno, da se pri pomembnih rečeh lahko zberete in vsaj za trenutek pozabita na tistega, zaradi katerega vaše srce pospešeno bije. Pri tem morate biti kar strogi do sebe (ko se učite, se učite, naredite si načrt, da vas zaljubljenost ne bo pripeljala do slabih ocen).
Morda vam bo kaj v pomoč dejstvo, da običajno zaljubljenost ne traja v nedogled. Ta intenzivna čustva, ki jih občutite, niso večna (čeprav mi morda v tem trenutku tega ne morete verjeti, saj je vaša ljubezen tako goreča, tako močna, da bo takšna ostala za vedno …). Zaljubljenost je namreč relativno kratkotrajno obdobje. Ko zaljubljenost mine, se naša čustva nekoliko umirijo in nenadoma je v naših mislih prostor tudi za razmišljanje o čem drugem. Lahko pa se celo zgodi, da se naša čustva povsem umirijo in se naš pogled na tisto osebo povsem spremeni …
Naj vas opozorimo tudi na dejstvo, da se pri nekaterih mladih zaljubljenost lahko spremeni v pravo obsesijo in da je v takem primeru potrebna večja pozornost ter tudi strokovna pomoč. Pri tem mislim na vsa tista vedenja, ki res presegajo meje zdravega razuma (npr. osebo, ki vam je zelo všeč, zasledujete, ves čas jo spremljate in kontrolirate, kje se nahaja ter kar počne, na skrivaj pregledujete njen telefon, pošto …). Takšna vedenje pa sodijo več v kategorijo zaljubljenost, temveč gre za bolj resne težave. Pokličete lahko TOM, se obrnete na svetovalnega delavca ali pa psihologa oziroma psihiatra v zdravstvenem domu.
<< Nazaj |