Teme za otroke in mladostnike • Psihološke težave

Droge decor slika

Zakaj zardevam?

Vsak človek se kdaj znajde v zadregi, ali pa ga kakšna stvar preseneti in ne ve kako bi reagiral. Ko smo v zadregi, se odzivamo na različne načine. Nekateri postanejo glasni, začnejo veliko govoriti, da bi prikrili svojo zadrego. Drugim zmanjka besed, začnejo se prestopati na mestu, se znojijo, umikajo pogled. Spet tretji pa zardimo.

Zakaj jecljam?

Jecljanje je motnja tempa, ritma in tekočega govora in nastane zaradi krčev mišic dihalnih in govornih organov. Navzven se jecljanje kaže kot ponavljanje in podaljševanje glasov, delov besed ali stavkov, ki se pojavlja ob prisotnosti drugih ljudi. Če smo sami ali če pojemo, nikoli ne jecljamo.

Ko se počutim osamljeno

Včasih nam je prijetno, da smo sami. Lahko počnemo stvari, ki jih morda ne bi, ko imamo družbo. Lahko v miru beremo knjigo, gledamo televizijo ali razmišljamo. Kadar pa si želimo pogovora s prijateljem ali nekom, ki nam je blizu in ni nikjer nikogar, se morda počutimo osamljene. Vsak od nas se je že kdaj počutil osamljenega.

Kaj je depresija?

Depresija je stanje žalosti, brezupa in apatije, ki je v današnjem svetu vedno bolj pogosta. Razlikujemo med splošno žalostjo, kar velikokrat imenujemo depresivno vedenje in ga je izkusil že vsak izmed nas, in med klinično depresijo, ki je psihična bolezen.

Kaj je fobija?

Fobija je ime za nerazumen in vztrajen strah pred določenimi situacijami, ljudmi, objekti, aktivnostmi … Strahu sledi nezadržna želja, da bi se objektu strahu izognili, in če ti to ne uspe, lahko sledi napad panike.

Samopodoba

Samopodoba je vse, kar si mislite o sebi. Gre za to, kaj menite, da ste, kaj menite, da zmorete, kaj menite, da čutite … Pomemben del samopodobe je samospoštovanje. Gre za to, kako se cenimo, kaj verjamemo, da zmoremo. Vse to je zelo pomembno, saj to, kaj mislimo o sebi, zelo vpliva na naše vedenje in počutje.

Nezadovoljstvo s sabo

V obdobju odraščanja, pa tudi kasneje, smo postavljeni pred različne naloge, zahteve, ki si jih postavljamo sami, ali pa nam jih postavljajo drugi. Dogaja se, da se naša podoba, ki jo imamo o sebi, ne sklada s tem, kar mislimo, da bi morali biti. Pri tem lahko gre za manjše podrobnosti (da ne bi imeli kožnega znamenja za ušesom, bi se drugače obnašali na obisku pri babici …), ali velike dele naše osebnosti (bi si želeli biti vitki, samozavestni, povsem drugačen človek …).

Motnje hranjenja

Glavne skupine motenj hranjenja so anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje. Anoreksiji nervozi v vsakdanjem pogovoru pravimo kar anoreksija. Oseba s to motnjo čuti intenziven strah pred debelostjo. Zaradi tega odklanja hrano. Ves čas je prepričana, da je predebela, četudi je lahko v resnici že resno podhranjena. Pri dekletih pogosto pride tudi do izgube menstruacije. V največ primerih se sicer začne med 13. in 14. ali 17. in 18. letom, lahko pa se začne kadar koli v življenju. Pogosteje imajo to motnjo dekleta.