06. 11. 2025

Ujet_a v tuji stiski na spletu?

Si se kdaj znašel_a v situaciji, ko ti je nekdo rekel ali napisal nekaj takega, da si se počutil_a ujeto, krivo ali pod pritiskom, da moraš v tem odnosu ostati? Si mogoče že kdaj začutil_a, da bi se želel_a oddaljiti od neke osebe in mu_ji iskreno povedati, da ti nekaj v vajinem odnosu ne odgovarja, ti ni prijetno ali pa te utruja? Pa te je bilo strah, kako bo ta oseba to sprejela? Mogoče si se bal_a, da te bo ta oseba zelo prizadeta, da tega ne bo dobro prenesla ali da si bi lahko kaj naredila. Zato si raje ostal_a, tudi če te je vse skupaj obremenjevalo.

To je res težek občutek. Lahko te zmede, izčrpa in spravi v stisko. Če se najdeš v tem, nisi sam_a in s tabo ni nič narobe. Ko ti je za nekoga res mar, je povsem normalno, da te skrbi, kako se bo počutil. Ampak to ne pomeni, da moraš svoje potrebe in počutje potisniti na stran, da bi ugodil_a vsem željam in potrebam drugih.

Ko ti nekdo naloži odgovornost za svoje počutje.

Morda si že kdaj slišal_a stavke, kot so:

»Če me res imaš rad_a, boš ostal_a z mano.«
»Ti si edina oseba, ki me drži pokonci. Brez tebe ne morem živeti.«
»Če me zapustiš, si bom naredil_a nekaj hudega.«

Ko to slišiš, se lahko v tebi pojavi kup občutkov: zmeda, žalost, krivda, strah. Včasih se lahko počutiš, kot da moraš biti vedno ob tej osebi ali ji pomagati, kar te še dodatno izčrpa in utrudi. In to so čisto normalni občutki. Verjemi, da ni okej, da nekdo na tak način pritiska ter prelaga odgovornost za svoje počutje in dejanja na nas.

Normalno je, da nas skrbi, kako se drugi počutijo in da želimo pomagati ljudem, ki jih imamo radi. Včasih pa se zgodi, da nekdo našo skrb pogojuje, ko nam daje občutek, da moramo vedno biti ob njem, drugače bo razočaran ali prizadet. Takrat to ni več iskrena bližina, ampak pritisk, ki nas lahko izčrpa in utrudi.

Skrb za druge in želja, da jim pomagamo, sta dragoceni lastnosti. A pomembno je prepoznati mejo, kjer se pomoč spremeni v prisilo. Če nas nekdo prepričuje, da smo odgovorni za njegovo počutje, nas postavlja v vlogo, ki ni zdrava ne zanj, ne za nas. To je čustveno izsiljevanje.

Kako prepoznaš čustveno izsiljevanje?

Zdi se, da oseba res potrebuje tvojo pomoč ali podporo. A kmalu začneš čutiti pritisk, da moraš vedno biti ob njej, ji pomagati ali jo rešiti. Morda ti daje občutek krivde, strahu ali odgovornosti za njeno počutje. Čustveno izsiljevanje se zgodi, ko nekdo izkorišča tvojo prijaznost, skrb ali občutke, da bi te prepričal_a v nekaj, česar v resnici ne želiš narediti ali kar ti ni ok. Gre za način, kako druga oseba poskuša vplivati na tvoje odločitve ali občutke.

Za čustveno izsiljevanje lahko gre tudi, če:

te nekdo prepričuje, da si edini-a, ki ga/jo lahko reši,
grozi s samopoškodovanjem ali s samomorom, če ne narediš, kar želi.

V takih trenutkih se lahko počutiš ujet_a, prestrašen_a, pod pritiskom ali kriv_a. To so popolnoma normalni občutki. Tak odnos ni ok in to ni tvoja krivda. Za več o tem, kaj je nasilje in kako ga prepoznati, si lahko prebereš tudi članek https://www.e-tom.si/kaj-vse-je-nasilje.

Kaj opažamo na TOM telefonu?

Veliko mladih, ki se obrnejo na TOM, opiše podobne izkušnje. Veliko takih izkušenj doživijo prav na spletu, prek socialnih omrežjih, aplikacij za sporočanje ali igričarskih platform. Zaupajo nam, da so preko spleta spoznali vrstnika, s katerim so se spoprijateljili. A z več pogovori se je odnos začel spreminjati. Počutili so se vedno bolj ujete, saj jih je novi spletni prijatelj čustveno izsiljeval.

Če želiš bolje razumeti, kako včasih ljudje na spletu uporabljajo svojo stisko, da bi dobili pozornost ali podporo, si lahko prebereš tudi članek o sadfishingu.

Kako se lahko zaščitiš, če si žrtev čustvenemu izsiljevanju in grožnjam prek spleta?

Čeprav želiš pomagati drugim, nisi odgovoren_a za njihova čustva ali dejanja. Tukaj je nekaj korakov, ki ti lahko pomagajo, da se boš počutil_a varno in bolje:

Postavi mejo: jasno povej/napiši, kaj je zate sprejemljivo in kaj ne. To ni egoistično, temveč način, da poskrbiš zase in svoje občutke. Pri tem, kako se postaviti zase, ti lahko pomaga slednji članek.
Shrani sporočila, če dobiš grožnje: Če ti nekdo prek spleta pošilja grožnje, jih shrani ali naredi posnetke zaslona. To ti lahko pomaga pri prijavi na policijo.
Če ti oseba grozi s samomorom ali se ti počutiš ogroženo, poišči pomoč na policiji: Policija ima izkušnje s takimi primeri in ti lahko pomaga, da se zadeva ustavi. Zaščitila bo tebe in osebo na drugi strani, da bi preprečila, da bi si kaj naredila. Pokliči na 113.
Poišči podporo: Pogovori se z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Lahko so to starši, učitelj ali šolska svetovalna služba. Dovoli, da ti pomaga, tvoje dobro počutje je prav tako pomembno.
Poskrbi tudi za svoje občutke: V trenutkih, ko ti je ti je težko in potrebuješ razbremenitev, ti lahko pomagajo ideje na tej povezavi. Več o tem, kaj narediti po tem, ko rečeš »ne«, si lahko prebereš tukaj.

Ne pozabi …

To, da si prijazen_a, empatičen_a in ti je mar, je res nekaj lepega. Ampak to ne pomeni, da moraš trpeti, da bi bili drugi ok. Če te nekdo spravlja v stisko, nate pritiska in ti vzbuja strah, to ni ljubezen, prijaznost ali prijateljstvo.

Prav je, da poskrbiš zase in poiščeš podporo. Če se znajdeš v situaciji, ki te obremenjuje ali straši, ne ostajaj sam_a. Pogovori se z nekom, ki mu zaupaš. Lahko pokličeš na brezplačen, anonimen TOM telefon (116 111) ali se oglasiš v našo spletno klepetalnico.

VIRI: