Zadrege

Zakaj zardevam?

Vsak človek se kdaj znajde v zadregi, ali pa ga kakšna stvar preseneti in ne ve kako bi reagiral. Ko smo v zadregi, se odzivamo na različne načine. Nekateri postanejo glasni, začnejo veliko govoriti, da bi prikrili svojo zadrego. Drugim zmanjka besed, začnejo se prestopati na mestu, se znojijo, umikajo pogled. Spet tretji pa zardimo.

Zardevanje je običajna reakcija v okoliščinah, ki te spravlja v zadrego. Najbolj pogosto je v obdobju odraščanja, kasneje se pojavlja le še občasno ali popolnoma izgine. Za marsikoga je zardevanje zelo neprijetno. Lahko predstavlja oviro v vsakodnevnem pogovoru z drugimi ljudmi. Vendar pogosto drugi sploh ne opazijo, da si zardel/a, ali pa se jim zdi tvoje zardevanje simpatično. Velik vpliv na zardevanje imaš ti sam/a. Več kot mu posvečaš pozornosti in bolj kot se ga zavedaš, večja je verjetnost, da boš zardeval/a. Morda bi pomagalo, če bi zardevanje tudi sam/a jemal kot nekaj pozitivnega in simpatičnega, in se ne bi več obremenjeval z njim. Zardevanje ni nekaj, česar bi se moral sramovati in poleg tega vsakdo kdaj zardi, celo zelo samozavestni ljudje.

Ključne besede: zardevanje, zadrega, obremenjenost, zavedanje

Zakaj jecljam?

Jecljanje je motnja tempa, ritma in tekočega govora in nastane zaradi krčev mišic dihalnih in govornih organov. Navzven se jecljanje kaže kot ponavljanje in podaljševanje glasov, delov besed ali stavkov, ki se pojavlja ob prisotnosti drugih ljudi. Če smo sami ali če pojemo, nikoli ne jecljamo.

Jecljanje je pogosta govorna motnja. Kot otroci so jecljali tudi svetovno znani ljudje: Rowan Atkinson (gospod Bean), Bruce Willis (ameriški igralec), Aristotel (grški filozof) in Winston Churchill (angleški predsednik vlade). Vsi ti ljudje so kljub jecljanju postali zelo uspešni.

Jecljanje lahko predstavlja oviro v vsakdanjem življenju. Zgodi se, da te kdo zaradi tega »zafrkava«, se ti smeji in te spravi v zadrego. TO NI PRAV! Zaradi jecljanja nisi nič slabši/a od drugih ljudi. Prav je, da jim to tudi poveš! Jecljanje je neka tvoja značilnost, ki se je ne smeš sramovati. Ljudje, s katerimi se je vredno družiti, te zaradi jecljanja ne bodo zasmehovali in slabo mislili o tebi. To počno samo tisti, ki si ne zaslužijo, da bi bili tvoji prijatelji.

Vendar pa tudi za to težavo obstaja pomoč. Jecljanje se da omiliti, ali pa celo popolnoma odpraviti. Za to pa je potreben čas, vztrajnost in pogum. Potrebuješ veliko poguma, da težavo zaupaš nekomu, ki ti lahko pomaga. Jecljanje je težava, ki je ne moreš odpraviti sam/a. Potrebuješ pomoč tistih, ki ti pri tem lahko pomagajo. S težavami govora se ukvarja logoped in psiholog. Logoped je strokovnjak, ki se ukvarja s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem vseh vrst govornih in jezikovnih motenj, tudi jecljanja. V Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani in na Centru za sluh in govor v Mariboru, so zaposleni logopedi, ki se ukvarjajo predvsem z jecljanjem. Imajo veliko izkušenj, so prijazni in razumevajoči. Samo premagati je treba strah in zbrati pogum, da spregovoriš o težavi.

Ključne besede: jecljanje, vztrajnost, pogum, ovira, logoped