Ko naletiš na pornografijo – kaj je dobro vedeti

Včasih se zgodi nepričakovano ali čisto mimogrede. Brskaš po telefonu, gledaš video ali ti prijatelj nekaj pokaže na svojem telefonu, in se znajdeš pri vsebini, ob kateri za trenutek obstaneš. Gre za slike in posnetke, ki prikazujejo spolnost. Takšne vsebine so na spletu precej razširjene in marsikdo jih vidi prej, kot bi si želel ali preden sploh zares razume, kaj gleda.

Ob tem se lahko v tebi prebudi veliko različnih občutkov. Lahko si zmeden, ti je nerodno ali te je celo sram. Mogoče te nekaj pritegne, pa ne veš točno zakaj, in te to še dodatno zmede. Včasih imaš lahko občutek, da bi moral to, kar si videl ali doživel, skriti ali da o tem ne smeš govoriti. In nekje vmes se lahko tiho vprašaš, ali je to res tako, kot stvari potekajo med ljudmi v resničnem življenju.

Včasih ne veš točno, kaj si videl ali doživel, a vseeno ostane v tebi. Morda še kasneje pomisliš na to, kar si videl, ali pa ne veš čisto, kam naj daš občutke, ki so se ob tem pojavili. Včasih te lahko začne zanimati še več, drugič pa bi najraje na to kar pozabil, kot da se ni zgodilo. Občutki se lahko mešajo, se vračajo in spreminjajo, kar zna biti naporno. In vsi ti občutki  so normalni.

Radovednost ob takih vsebinah je nekaj povsem običajnega. Ko odraščaš, začneš bolj opažati svoje telo in tudi to, kako so ljudje med sabo povezani, zato je razumljivo, da te to zanima. To ne pomeni, da je s tabo karkoli narobe ali da si zaradi tega čuden. Veliko tvojih vrstnikov ima podobna vprašanja, tudi če o tem ne govorijo na glas.

Tem vsebinam rečemo pornografija.To so posnetki ali slike, ki prikazujejo spolnost med ljudmi na zelo poudarjen in pogosto pretiran način, narejeni tako, da hitro pritegnejo pozornost.

Zaradi tega lahko dobiš občutek, da je to nekaj običajnega ali da stvari med ljudmi potekajo prav tako. V resnici pa pornografija ne pokaže, kako odnosi izgledajo v resničnem življenju. Gre za vnaprej pripravljene in načrtovane prizore, kjer ljudje ne prikazujejo resničnega odnosa, ampak nastopajo podobno kot igralci v filmu.

Ob tem se lahko ustvariš občutek, da spolnost vedno poteka na takšen način. Tako da vse izgleda hitro, skoraj mehansko, brez prave bližine ali občutkov. Kot da sploh ni pomembno, kaj zares čutimo. Če spolnost spoznavaš predvsem prek pornografije, lahko hitro dobiš popačeno podobo. 

V resničnem življenju pa stvari ne potekajo tako, kot jih vidiš na zaslonu. Med ljudmi se najprej pojavi nekaj drugega. Nekdo ti postane všeč, vleče te k njemu in si želiš njegove bližine. Ob tem so prisotna resnična čustva in občutek, da si drugemu pomemben.

Bližina ne nastane naenkrat, ampak se razvija postopoma. Ljudje se spoznavajo, se pogovarjajo in počasi gradijo odnos. Med njima se začne ustvarjati povezanost in občutek, da sta si blizu. Iz takšnega odnosa se lahko razvije tudi spolnost. To ne pomeni samo enega dejanja, ampak vključuje tudi privlačnost in željo po telesni bližini. Spolnost ne nastane zato, ker bi “tako moralo biti” ali ker si to nekje videl, ampak zato, ker se med dvema človekoma postopoma ustvari vez.

Še ena pomembna stvar je, da internet pogosto pokaže stvari brez razlage. Vidiš prizor, ne vidiš pa vsega, kar je v ozadju, zato lahko stvari hitro razumeš narobe ali si jih razlagaš po svoje. S tem ti ni treba ostati sam. Če te kaj bega ali si želiš kaj bolje razumeti, je dobro, da se pogovoriš z odraslo osebo, ob kateri se počutiš dovolj varno in ji zaupaš. To so lahko starši, učitelji ali šolska svetovalna služba.

Če ti je ljubše govoriti anonimno, se lahko obrneš tudi na TOM telefon. Poveš lahko toliko, kot želiš, in nihče te ne bo obsojal. Velikokrat prav pogovor pomaga, da stvari postanejo bolj razumljive.