tom
08. 09. 2026

Ko želiš staršu povedati, kako se počutiš, pa imaš občutek, da te ne sliši

Morda imaš občutek, da odnos z mamo ali očetom ni več tak, kot je bil. S staršem se manj pogovarjaš, pogosteje se ne strinjata ali pa se ob njem ne počutiš več tako sproščeno. Morda veš, kaj je vplivalo na vajin odnos, lahko pa se je ta začel spreminjati, ne da bi vedel_a, zakaj. Le čutiš, da je nekaj med vama drugače.

Ob tem lahko pogrešaš vajine pogovore ali bližino, ki sta jo imela prej, in si želiš, da bi bilo med vama drugače. Rad_a bi staršu povedal_a, kako se počutiš, vendar te lahko skrbi, da te ne bo razumel. Mogoče si se z njim že poskusil_a pogovoriti, pa si imel_a občutek, da te ni zares slišal.

Ko se začneš umikati

Če imaš večkrat občutek, da te starš ne razume ali ne posluša, se lahko sčasoma začneš umikati. Morda samo še rečeš »okej«, »ja« ali »razumem«. Na njegova vprašanja odgovarjaš na kratko, mu poveš vedno manj ali pa se pogovoru izogneš.

Mogoče ti je tako lažje, ker se nočeš znova počutiti nerazumljeno ali prizadeto. Starš pa lahko to razume, kot da se z njim ne želiš pogovarjati oziroma, da se ti odmikaš.

Kaj je zate v vajinem odnosu težko?

Včasih niti sam_a ne veš, kaj te v odnosu s staršem moti. Morda imaš občutek, da tvoje mnenje ni pomembno, da moraš paziti, kaj rečeš, ali da te pogosto kritizira. Lahko pogrešaš tudi njegovo zanimanje zate ali čas, ki sta ga prej preživljala skupaj.

Preden se z njim pogovoriš, lahko razmisliš, kaj te v vajinem odnosu obremenjuje, ob katerih njegovih besedah ali odzivih ti je težko in kako se takrat počutiš. Ni treba, da veš, zakaj se starš vede drugače. Pomembno je, da prepoznaš, kako njegovo vedenje vpliva nate.

Kako lahko staršu poveš, kaj doživljaš?

Ko bolje razumeš, kaj se v vajinem odnosu dogaja in kako se ob tem počutiš, lahko poskusiš to povedati staršu. Morda mu želiš povedati tudi, kaj bi od njega v takšnih trenutkih potreboval_a.

Pomaga ti lahko, če mu namesto splošnega opisovanja vajinega odnosa poveš, kaj se je zgodilo v konkretni situaciji. Morda si ob njegovi pripombi utihnil_a, ker te je prizadela, ali mu nečesa nisi povedal_a, ker te je skrbelo, kako se bo odzval. Tako bo starš lažje razumel, kako njegove besede ali odzive doživljaš ti.

Ni treba povedati vsega naenkrat.  Poveš lahko toliko, kolikor v tistem trenutku zmoreš in želiš. Če ti je težko začeti tak pogovor, lahko nekaj idej najdeš tudi v članku https://www.e-tom.si/kako-starsem-povedati-za-svoje-pocutje?

Kaj, če starš tvoje besede razume drugače?

Lahko se zgodi, da želiš staršu povedati, kako se počutiš, on pa tvoje besede razume kot očitek. Namesto da bi se pogovarjala o tem, kar si želel_a z njim deliti, ti začne razlagati, zakaj nimaš prav, ali opozarjati na stvari, ki jih delaš narobe ti.

Takrat mu lahko pojasniš, da se ne želiš prepirati ali iskati, kdo ima prav. Želiš si le, da bi razumel, kako se počutiš in kaj ti je v vajinem odnosu težko.

Če imaš občutek, da te starš v tistem trenutku ne sliši, ni treba vztrajati. Pogovor lahko nadaljujeta kdaj drugič, če ti je o tem težko govoriti, lahko staršu tudi napišeš sporočilo ali pismo.

Ko se začneš spraševati, ali si ti kriv_a

Če se je odnos s staršem spremenil, lahko začneš iskati razloge pri sebi. Morda razmišljaš, ali bi moral_a manj ugovarjati, biti bolj priden_a, bolj tih_a ali bolj paziti, kaj govoriš. Lahko se ti pojavi vprašanje: Kaj naj naredim, da se bova razumela kot prej?

Seveda se lahko zgodi, da kdaj nehote rečeš ali narediš kaj, kar starša prizadene. Takrat se lahko opravičiš ali razmisliš, kaj bi lahko naslednjič naredil_a drugače.

Vendar na vajin odnos ne vpliva samo to, kar narediš ti, ampak tudi to, kako se starš vede do tebe in kako se odziva na tvoje poskuse, da bi se z njim pogovoril_a.

Kaj, če se nič ne spremeni?

Morda bo starš po pogovoru bolje razumel, kako se počutiš. Za nekatere spremembe je lahko potrebnega več časa. Lahko pa se zgodi tudi, da se kljub pogovoru njegov odnos do tebe ne spremeni.

Če si se s staršem poskusil_a pogovoriti, pa imaš še vedno občutek, da te ne razume, ti ni treba ostati sam_a s tem. Morda si želiš, da bi si starš vzel več časa zate, te bolj poslušal ali da bi si bila bližje. Lahko pa te obremenjujejo tudi njegove besede, kritike, žaljenje ali način, kako se vede do tebe. O tem se lahko pogovoriš z drugim staršem, starimi starši, učiteljem_co, šolsko svetovalno službo ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Skupaj lahko razmislite, kaj se dogaja in kaj bi ti pomagalo.

Tudi na TOM-u smo tukaj zate, pripravljeni poslušati, razumeti in te podpreti. Lahko nas pokličeš na brezplačen, anonimen TOM telefon (116 111), se oglasiš v našo spletno klepetalnico ali nam pišeš preko e-pošte na tom@zpms.si.

Za konec

Ni treba, da imaš rešitev za vajin odnos. Pomembno je, da prepoznaš, kaj ti v njem ustreza, kaj te prizadene in kaj si želiš drugače, ter da poskusiš to staršu tudi povedati. Tako bo lažje razumel, kako vajin odnos doživljaš ti.

 

Viri: