Skip to main content
odgovor je pogovor

Odgovor je pogovor® – zakaj pogovor pomaga?

Včasih imaš veliko misli in vprašanj o tem, kar se ti dogaja, pa jih težko ubesediš. Mogoče te kaj skrbi, te je strah, ti je neprijetno ali nerodno, si jezen_na, žalosten_na ali pa zmeden_a, ampak ne najdeš pravih besed. Lahko imaš občutek, da te drugi ne bi razumeli. Ali pa da bi bilo “preveč”, če bi to povedal_a na glas.

Takšni občutki so med mladimi zelo pogosti. Veliko jih kdaj pomisli: “Saj bo minilo.”, “Ne bom obremenjeval_a drugih.” ali pa “Tega ne znam razložiti.” Hkrati pa si pogosto želijo, da bi jih nekdo res slišal.

Če se v tem prepoznaš, nisi edini_a. Veliko mladih doživlja podobno. Nič ni narobe s tabo, če ne znaš takoj ubesediti, kaj se dogaja.

Pogovor se ne začne popolno. Ni ti treba povedati vsega naenkrat. Lahko začneš s tistim, o čemer ti je najlažje spregovoriti. Zaupaš lahko toliko, kolikor želiš in kolikor v tem trenutku zmoreš. Dovolj je, da narediš en majhen korak, počasi, po svojih močeh in v svojem tempu.

Kaj sploh pomeni “Odgovor je pogovor”?

Mogoče se ti zdi nenavadno. Kako je lahko pogovor odgovor? Slogan “Odgovor je pogovor” poudarja, da odgovor pogosto nastaja prav med pogovorom.

Pogosto pričakujemo, da bomo na svoje vprašanje dobili konkreten nasvet ali točno rešitev, kot je: kaj naj naredim? Kako naj to popravim? Kaj je prav?

Ampak velikokrat ni enega “pravega” odgovora. In prav tukaj ima pogovor posebno vlogo. Ko se pogovarjaš, se lahko začnejo stvari počasi razjasnjevati. Lažje prepoznaš, kaj sploh čutiš, slišiš svoje misli na glas in dobiš drugačen pogled. Ob tem pa nisi več sam_a v tem, kar doživljaš.

Zato pogovor pogosto ni samo pot do odgovora, ampak je že del odgovora.

Kako pogovor pomaga?

Predstavljaj si, da nosiš težak nahrbtnik. Ko ga odpreš in stvari razporediš, niso nujno nič manjše, ampak jih lažje razumeš in nosiš.

Podobno je s pogovorom.

Ko nekomu poveš, kaj se ti dogaja, lahko začutiš olajšanje, več jasnosti ali pa prvič občutek, da te nekdo res razume. Včasih se rešitev pokaže šele med pogovorom. Včasih pa rešitev ni takojšnja, pa ti pogovor vseeno pomaga, da zmoreš naprej.

Kako lahko začneš?

Morda še vedno razmišljaš, ali sploh kaj povedati. To je čisto razumljivo.

Pomaga ti lahko, da se za trenutek ustaviš in se vprašaš, kaj te najbolj zadržuje, da bi spregovoril_a. Je to strah, kako bo nekdo reagiral? Ali pa nisi prepričan_a, komu bi lahko zaupal_a? Včasih pomaga že razmislek o tem, komu bi se lahko zaupal_a in kaj bi mu/ji povedal_a o tem, kar se ti dogaja.

Ni treba, da že veš, kaj boš povedal_a. Dovolj je, da začneš.

Komu lahko poveš?

Ko razmišljaš o tem, komu bi lahko povedal_a, kar se ti dogaja, ni ene same prave izbire. To je lahko nekdo iz tvoje bližine, na primer starši, stari starši ali kdo drug iz družine. Lahko pa se obrneš tudi na učitelja_ico, razrednika_čarko ali šolsko svetovalno delavko.

Več si lahko prebereš v članku https://www.e-tom.si/kdaj-kako-poiskati-pomoc, kjer najdeš dodatne ideje, kako začeti pogovor in narediti prvi korak.

Če trenutno nimaš nikogar, s komer bi se pogovoril_a, to še ne pomeni, da moraš ostati sam_a s tem. Na TOM-u smo tukaj zate, pripravljeni poslušati, razumeti in te podpreti. Lahko nas pokličeš na brezplačen, anonimen TOM telefon (116 111) ali se oglasiš v našo spletno klepetalnico.

Majhen korak zase

Če ti je težko takoj govoriti z nekom, lahko začneš pri sebi. Vzemi list papirja in poskusi dokončati stavke: Trenutno me najbolj skrbi… Najtežje mi je, ko… Želel_a bi si, da bi nekdo razumel…

To ni končni odgovor. Je pa lahko prvi korak k pogovoru.

Za konec

Včasih je najtežji del prav to, da začneš.

Pogovor ti lahko pomaga, da bolje razumeš, kaj se ti dogaja.

Odgovor je pogovor.

 

 

Viri: