Osebnostne motnje – ko svet doživljaš malo drugače

Si se že kdaj vprašal, zakaj nekateri ljudje razmišljajo drugače, močneje čutijo ali se vedejo na načine, ki jih drugi težko razumejo? Morda si se kdaj tako počutil tudi sam. Takrat se lahko pojavijo vprašanja, kot je: »Je z mano kaj narobe?« V resnici pa to lahko pomeni samo to, da tvoj notranji svet deluje po svoje, nekoliko drugače kot pri večini.

Najprej, kaj sploh je osebnost?

Tvoja osebnost je edinstven način, kako doživljaš svet, sebe in druge ljudi. Vpliva na to, kako razmišljaš, čutiš, sprejemaš odločitve, se odzivaš in navezuješ na druge. To ni nič slabega. Pomeni samo to, da tvoj notranji svet deluje nekoliko drugače kot pri drugih. Vsak človek ima svojo osebnost in te razlike so povsem normalne. Prav zaradi njih je svet bolj zanimiv in raznolik.

Včasih pa se zgodi, da so določeni vzorci razmišljanja, čutenja in vedenja tako močni in ponavljajoči, da začnejo povzročati težave. Najprej znotraj nas samih, nato pa tudi v odnosih z drugimi ali v vsakdanjem življenju. Takrat lahko govorimo o osebnostnih motnjah.

Kaj so osebnostne motnje?

Osebnostna motnja ni bolezen, kot na primer gripa, ampak bolj način delovanja, ki se precej razlikuje od tistega, kar večina ljudi pričakuje ali razume. Predstavljaj si to kot nekaj, kar je podobno ukrivljeni hrbtenici. Ni nujno, da jo takoj opaziš, ampak lahko sčasoma postane vir težav, če se ne obravnava.

Ni vse, kar je drugače, osebnostna motnja. Veliko ljudi ima zelo drugačen način razmišljanja ali čutenja ali svoje posebne navade in povsem dobro funkcionirajo. Takšna raznolikost ni motnja. O osebnostni motnji govorimo šele takrat, ko so ti vzorci res močni, dolgotrajni in povzročajo veliko stiske pri vsakdanjih opravilih. Prav tako pa mora osebnostno motnjo diagnosticirati zdravnik.

Najpogostejše vrste osebnostnih motenj

Obstaja več različnih vrst osebnostnih motenj, spodaj so opisane štiri izmed njih:

MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA je pogosto opisana kot čustveni tobogan. Ljudje s to motnjo svoja čustva doživljajo zelo močno in hitro. V eni uri so lahko navdušeni in polni energije, že naslednji trenutek pa jih popolnoma preplavita žalost ali praznina Pogosto jih spremlja strah, da bodo ostali sami, zato se hitro močno navežejo na druge. Ko se počutijo ogrožene, lahko reagirajo impulzivno ali naredijo nekaj, kar jim kasneje škodi. Včasih odrinejo ljudi, ki so jim prej ogromno pomenili, potem pa jih močno pogrešajo. Zaradi vsega tega so odnosi zanje velik izziv. Pogosto nihajo med idealizacijo (»ti si najboljši«) in razočaranjem (»ti me boš samo prizadel«). Imajo lahko občutek, da ne vedo, kdo v resnici so, kot da jim manjka notranji kompas. A z ustrezno psihoterapevtsko pomočjo in varnim odnosom, kjer se počutijo sprejete, se lahko naučijo bolje razumeti svoja čustva in razvijajo bolj miren, stabilen občutek sebe. Pomembno je, da imajo ob sebi nekoga, ki jih sprejme, jih posluša in ne obsoja.

NARCISTIČNA OSEBNOSTNA MOTNJA je povezana z veliko željo, da bi jih drugi občudovali in potrjevali. Navzven lahko delujejo zelo samozavestno in samovšečno, a v njih se pogosto skriva precej negotovosti. Kritiko doživljajo zelo močno, kot da jih kdo osebno napada, in jih lahko hitro prizadene. V odnosih se pogosto zdi, da njihove potrebe pridejo v ospredje, medtem ko težje začutijo, kaj doživljajo drugi. To pa ne pomeni, da so slabi ljudje, velikokrat preprosto niso razvili sposobnosti, da bi razumeli tuja čustva.

IZOGIBAJOČA OSEBNOSTNA MOTNJA Pri tej motnji se oseba pogosto umika iz družbe, a ne zato, ker ne bi želela bližine. Prav nasprotno, pogosto si zelo želi prijateljev in povezanosti. Težava je v tem, da jo je globoko strah zavrnitve ali posmeha. V sebi sliši kritične misli, kot so: »Nisi dovolj dober, ne bodo te marali.« Zaradi tega se raje umakne, še preden bi poskusila, kar pa vodi v osamljenost in nizko samozavest. Ta notranji boj je zelo naporen: želja po bližini je tam, a jo lastni dvomi ustavijo.

OBSESIVNO-KOMPULZIVNA OSEBNOSTNA MOTNJA Ljudje s to motnjo imajo močno potrebo po redu, nadzoru in popolnosti. Zdi se jim, da mora biti vse točno tako, kot so si zamislili. Včasih jih tudi najmanjše »napake« spravijo s tira. Red in pravila jim dajejo občutek varnosti. Imajo visoke zahteve zase in pogosto tudi za druge. Zaradi tega se lahko zdijo zelo togi, zadržani ali preveč natančni. V resnici jih pogosto skrbi, da bo šlo kaj narobe, če nimajo vsega pod nadzorom. Pomembno je ločiti med tem, da si vesten, odgovoren in si želiš red v življenju, kar so čisto običajne in zaželene lastnosti,  ter med tem, ko te prav ta potreba začne omejevati. Ko se ne znaš ustaviti, si ne dovoliš napake, ne preneseš, da bi kdo naredil nekaj drugače ali da bi bil načrt podrt. Takrat to postane nekaj, kar ti povzroča stres in te oddaljuje od sproščenih odnosov. In prav tu se pokaže razlika med koristnimi lastnostmi in osebnostno motnjo.

Kako živeti z osebnostno motnjo?

Ko se znajdeš v obdobjih, ko imaš občutek, da ti čustva uidejo iz rok, da te skrbi, da nisi dovolj, ali da te vsakdan izčrpava, je povsem normalno, če se sprašuješ, ali se da to sploh kdaj olajšati. In dobra novica je: da, da se. Res je, da se osebnost sama po sebi ne preoblikuje čez noč ali z enim samim pogovorom. Ampak to še ne pomeni, da ni mogoče narediti sprememb.

S pravo podporo, varnim okoljem in strokovno pomočjo se lahko naučiš živeti lažje. Tako da zmanjšaš stisko, bolje razumeš svoja čustva in si korak za korakom izboljšuješ življenje. Cilj ni, da postaneš nekdo povsem drug, ampak da se počutiš bolj mirno, varno v sebi in v odnosih ter da ti vsakdan prinaša več zadovoljstva.

Zato je pomembno, da s tem ne ostajaš sam. Občutki, da nekaj v tebi deluje malo drugače kot pri drugih, da ti čustva uidejo iz rok, te odnosi izčrpajo ali pa te ves čas tiho spremlja strah, da boš ostal sam, niso znak razvajenosti. In tudi ne iskanje pozornosti. To je resnično doživljanje, nekaj, kar si zasluži, da vzamemo resno.

Če opaziš, da ti določene stvari povzročajo stisko, je pogovor prvi korak. Sam po sebi še ni rešitev, a ti lahko prinese veliko: občutek, da nisi sam, boljše razumevanje svojih čustev in zavedanje, da obstajajo poti do pomoči. Pogovor ti lahko odpre tudi vrata do strokovnjakov, ki lahko pomagajo, da postane življenje lažje in bolj tvoje.

Viri:

 Mojca Drnovšek, Priročnik o izkušnji osebnostne motnje, ZRC SAZU, Družbeno medicinski inštitut,2021

Dr. Dragan Pešić: več intervjujev in predavanj o motnjah osebnosti (npr. na YouTube ali v podkastih o psihiatriji in psihoterapiji), 2025

Gabor Maté: Mit o normalnem: travma, bolezen in zdravljenje v toksični kulturi (orig. The Myth of Normal, 2022).