Zakaj me telefon spravlja v slabo voljo?

Si se že kdaj zalotil_a, da si dolgo brskal_a po telefonu, na koncu pa nisi imel_a občutka, da si se sprostil_a? Koliko vsega si pogledal_a, a na koncu ostaja občutek izpraznjenosti, tesnobe, nezadovoljstva? Kot da je svet čuden, brez upanja in da ti nekaj manjka … ali celo da je s tabo nekaj narobe?

Nisi edini_a. Veliko mladih opaža, da jih določena spletna vsebina ne pomiri ali razvedri, ampak jih počasi vleče navzdol. Zakaj je temu tako? In zakaj se ob tem pogosto počutimo krive ali zmedene?

Kaj je digitalno dobro počutje in zakaj je pomembno? Digitalno dobro počutje pomeni, kako se počutiš ob uporabi digitalnih naprav, spleta, aplikacij in družbenih omrežij. Nekatere vsebine te lahko razvedrijo, nasmejijo ali pomirijo. Druge pa te sčasoma preplavijo, vznemirijo ali čustveno izčrpajo, tudi če sprva ne zaznaš, da ti škodijo.

Zato je pomembno, da znaš opaziti, kaj ti koristi in kaj ne? Da se ustaviš, ko začutiš nelagodje. Da si postaviš meje, ki ti pomagajo ohranjati občutek miru, varnosti in stika s sabo.

Seveda to ne pomeni, da se moraš popolnoma odklopiti od spleta. Pač pa, da ohranjaš ravnovesje med časom, preživetim za digitalnimi napravami, in časom za druge stvari, ki ti prinašajo dobro počutje, kot je počitek, gibanje, druženje v živo, ustvarjanje. Da znaš bivati v digitalnem svetu tako, da ti ne jemlje moči, ampak ti jo pomaga ohranjati.

Tehnološki giganti se borijo za tvojo pozornost: Na spletnih platformah tvoja zanimanja za to, kaj boš gledal_a, usmerjajo algoritmi. Gre za računalniški sistem, ki si zapomni, kaj pogledaš, všečkaš, komentiraš ali kje se dlje časa zadržiš … vse to vpliva na to, kakšne vsebine ti bo predlagalo, z namenom da te na platformi zadržijo čim dlje.

Če na primer spremljaš vsebine, povezane z zdravo prehrano, telesno vadbo, duševnim zdravjem ali počutjem, ti lahko algoritmi začnejo prikazovati podobne vsebine. Te pa so pogosto vse bolj intenzivne, včasih tudi zavajajoče, nerealne ali celo škodljive za tvoje duševno zdravje. Algoritem namreč zazna tvoja zanimanja in želi, da ostaneš na platformi čim dlje. To najlažje doseže z objavami, ki močno vplivajo na tvoja čustva, tudi če se ob tem počutiš zaskrbljeno, pod pritiskom ali celo prestrašeno.

Učinek zajčje luknje (rabbit hole effect): Algoritmi ti začnejo ponujati vsebine, ki so sprva zabavne, zanimive, poučne, nato pa vedno bolj intenzivne, šokantne in temačne. To se običajno ne zgodi naenkrat, ampak počasi, čez daljše časovno obdobje. Ne da bi se zavedal_a, te aplikacija potiska vedno globlje, dokler ne opaziš, da si ujet_a v tok vsebin, ob katerih ti ni prijetno. Počutiš se, kot da si v dolgem tunelu brez izhoda in vse težje najdeš pot nazaj do lahkotnejših, bolj pozitivnih tem.

Algoritmi te torej lahko ujamejo v mehurček nevarnih in škodljivih vsebin, na primer o samopoškodovanju, samomorilnih mislih, idealiziranju nevarnega vedenja. Te vsebine se včasih predstavljajo kot podpora v stiski, a v resnici ne nudijo varnosti ali rešitve. Lahko te samo še bolj potisnejo v občutek osamljenosti in obupa.

Najtežje pa je, da se včasih sploh ne zavedaš, da se to dogaja. Samo čutiš, da ti je vse težje, da si brez energije, da je vsega preveč … in da iz te zajčje luknje ne znaš več nazaj.

Ko se zdi, da vsi razmišljajo enako: Na spletu se lahko znajdeš tudi v mehurčku vsebin podobno mislečih. To pomeni, da večinoma vidiš objave, ki potrjujejo tvoja že obstoječa prepričanja in redko naletiš na drugačne poglede ali mnenja.

Ker ti platforme ponujajo predvsem to, kar te zanima ali kar se sklada s tvojim mišljenjem, lahko dobiš občutek, da vsi okoli tebe razmišljajo enako. Kot da si ujet_a v filtrirnem mehurčku ali odmevni komori. In zaradi tega se lahko še bolj utrdiš v svojih prepričanjih, težje razumeš druge in lažje nasedeš lažnim novicam ali teorijam zarote. Pomembno je, da si zato včasih zavestno poiščeš tudi drugačen pogled in iščeš zanesljive vire informacij. Na naslednjih spletnih straneh, ki se ukvarjajo s preverjanjem informacij, lahko preverimo verodostojnost informacij: https://www.snopes.com/, https://www.factcheck.org/, https://fullfact.org/. https://neja.sta.si/.

Ko vsebina, ki te pritegne, počasi vpliva na tvoje počutje: Kadar smo v stiski, smo še posebej ranljivi in dovzetni za vsebine, ki nam na prvi pogled dajejo občutek, da nekam pripadamo, da nas nekdo razume in da nismo sami s podobnimi izkušnjami. To je lahko sprva v oporo in tolažbo. A če takšne vsebine spremljamo prepogosto ali so zelo čustveno nabite, lahko sčasoma začnejo vplivati na nas drugače, celo negativno.

Opažati lahko začneš, da si bolj razdražen_a, utrujen_a, da se več primerjaš z drugimi, da si bolj negotov_a, morda te je celo strah prihodnosti. Vsebine, ki si jih spremljal_a, so ti počasi in neopazno prišle pod kožo in vplivajo na tvoje počutje. Namesto da bi ti pomagale, poglabljajo stisko in ti jemljejo energijo. Na primer:

• Videi o popolnih telesih in koži, zdravem življenjskem slogu, dietah, lepotnih posegih: najprej te morda le zabavajo ali zanimajo, čez čas pa začneš dvomiti vase: Je moje telo dovolj lepo? Dovolj vitko? Jem dovolj zdravo? Jem preveč? Bi moral_a na sebi kaj spremeniti? Takšna vprašanja lahko počasi načnejo tvojo samozavest in vplivajo na tvoje počutje.
• Izpovedi o depresiji, motnjah hranjenja ali samopoškodovanju: sprva ti lahko dajo občutek, da nisi sam_a, a če na kakršen koli način spodbujajo, da v teh vedenjih ostajaš oziroma jih celo poveličujejo, lahko začneš verjeti, da ni izhoda ali da je takšno stanje edina možnost. Namesto da bi ti pomagale, lahko takšne vsebine povečajo občutek brezupa.
• Popolna življenja drugih: na fotografijah in videih je vse videti privlačno in brezhibno. Ko to gledaš, lahko začneš primerjati s svojim življenjem in hitro dobiš občutek, da si slabši_a, manj uspešen_na ali da ti nekaj manjka. Pogosto so takšne objave prepletene še z oglasi in promocijami izdelkov, ki ustvarjajo vtis, da boš srečen_a, dovolj dober_a ali bo tvoje življenje popolno le, če boš to kupil_a. Tako se lahko kaj hitro ujamemo v krog primerjanja, nezadovoljstva in nenehnega hrepenenja po nečem, česar ne potrebujemo.

Zaslužiš si vsebino, ki te spoštuje: Vsebine, ki jih spremljaš, vplivajo na tvoje počutje, samozavest in razumevanje sveta. Zato je pomembno, da izbiraš spoštljivo vsebino, takšno, ki ne zaničuje ljudi, ne spodbuja nasilja, izključevanja, samopoškodovanja ali sovraštva do ljudi, ki so drugačne rase, spola, spolne usmerjenosti, narodnosti, vere ... Spoštljiva vsebina ne ponižuje, ne zavaja in ne izkorišča tvoje stiske, ampak ti daje občutek varnosti, sprejetosti in dostojanstva.

Taka vsebina spoštuje ne samo tebe, ampak vsakega človeka ne glede na videz, spol, identiteto, stisko ali mnenje. Zato, če naletiš na vsebino, ki je škodljiva, žaljiva ali te vznemiri, jo prijavi platformi, kjer si jo zasledil_a (navodila najdeš na Safe.si), in o tem povej odrasli osebi, ki ji zaupaš. To ni tožarjenje, temveč pomemben korak k tvoji varnosti in varnosti drugih na spletu.

Tvoje počutje je pomembno: Vedi, da tvoje digitalno dobro počutje vpliva na tvoje duševno zdravje. Če opaziš, da te digitalne naprave, splet, aplikacije, družbena omrežja ali določene vsebine spravljajo v slabo voljo, je v redu, da si vzameš premor in se vprašaš, kaj potrebuješ. Več o tem si lahko prebereš na povezavi. V branje priporočamo tudi članek Kdo vodi – ti ali tvoj telefon?, ki ti lahko pomaga razumeti, kako znova prevzeti nadzor nad uporabo telefona ali drugih digitalnih naprav.

In ne pozabi, TOM je tukaj zate, če potrebuješ pogovor ali si v stiski. 116 111 ☎️💙