Teenage girl looking at her phone
24. 06. 2026

Ghosting

Ko nekdo kar naenkrat izgine

Mogoče že nekaj časa čakaš na odgovor, ki ga ni. Vsakič, ko telefon zavibrira, za trenutek pomisliš, da je končno prišlo sporočilo. Morda si večkrat odprl_a vajin pogovor, preveril_a, kdaj je bila oseba nazadnje aktivna, ali pa se vprašal_a, ali bi moral_a napisati še eno sporočilo.

Morda je bila ta oseba še pred kratkim del tvojega vsakdana. Redno sta si pisala, se pogovarjala, si delila trenutke iz svojega življenja. Potem pa so odgovori postajali vse redkejši ali pa jih naenkrat ni bilo več.

Sprva si mogoče mislil_a, da oseba nima časa ali da bo odgovorila kasneje. Ko dnevi minevajo, pa se lahko začnejo pojavljati vprašanja. Kaj se je zgodilo? Zakaj se ne oglasi? Sem naredil_a kaj narobe? Mogoče se k tem vprašanjem vedno znova vračaš in poskušaš razumeti, kaj se je zgodilo.

Če se ti je kaj takega že pripetilo, nisi edini_a. Veliko mladih ima vsaj eno izkušnjo, da jim prijatelj_ica, simpatija ali nekdo, s katerim so si bili blizu, nenadoma preneha odgovarjati. Ob tem se lahko pojavijo žalost, jeza, razočaranje, zmedenost ali negotovost. Takšni občutki so povsem normalni.

Kaj je ghosting (in kaj ni)?

O ghostingu govorimo takrat, ko oseba, s katero si bil_a v stiku, nenadoma prekine komunikacijo brez pojasnila in se ne odziva na tvoje poskuse vzpostavljanja stika.

Seveda vsako neodgovarjanje še ni ghosting. Mogoče se je tudi tebi že zgodilo, da nisi takoj odgovoril_a na sporočilo, ker nisi utegnil_a, si bil utrujen_a ali si potreboval_a nekaj časa zase.

Prav tako ni ghosting, če ti nekdo odkrito pove, da si ne želi več nadaljevati pogovora, dopisovanja ali odnosa. To te lahko prizadene ali razžalosti, vendar ti pomaga razumeti odločitev druge osebe.

Zakaj nas nekdo ghosta?

Motivi so lahko zelo različni. Nekateri se težko soočajo z neprijetnimi pogovori, ne vedo, kako povedati, da si ne želijo več stika, ali pa jih skrbi odziv druge osebe. Zato se včasih odločijo, da se bodo pogovoru preprosto izognili.

Ne glede na to, zakaj se je nekdo odločil za ghosting, lahko to pri tebi pusti veliko vprašanj, nejasnosti in neprijetnih občutkov.

Zakaj lahko ghosting tako boli?

Ghosting lahko boli iz različnih razlogov. Ne le zato, ker se komunikacija konča, ampak predvsem zato, ker ne razumeš, zakaj se je to zgodilo.

Po takšni izkušnji lahko začneš drugače razmišljati o sebi. Mogoče se vprašaš, ali si napisal_a kaj narobe. Morda se sprašuješ, ali si drugi osebi sploh kaj pomenil_a. Lahko se zgodi tudi, da začneš iskati razloge v stvareh, ki jih prej sploh nisi opazil_a. V zadnjem sporočilu. V pogovoru, ki sta ga imela nekaj dni prej. V šali, ki si jo povedal_a.

Mogoče oseba ne odgovarja na tvoja sporočila, hkrati pa še vedno objavlja zgodbe, fotografije ali komentarje. Ob tem se lahko počutiš prezrtega_o ali pa se začneš spraševati, zakaj ima čas za druge stvari, ne pa tudi za odgovor tebi.

Po takšni izkušnji lahko postaneš tudi bolj previden_na. Mogoče naslednjič dlje časa razmišljaš, preden nekomu napišeš sporočilo, ali pa te začne skrbeti, da se bo podobna situacija ponovila. Zaradi tega se lahko težje sprostiš ali zaupaš novim ljudem. 

Če se v tem prepoznaš, nisi edini_a. S podobnimi vprašanji in dvomi se ob izkušni ghostanja srečuje veliko mladih.

Kako se soočati z občutki, ko te nekdo ghosta?

Če te je nekdo ghostal, so žalost, jeza, razočaranje ali zmedenost povsem razumljivi občutki.

Pri ghostingu se lahko zgodi, da ostaneš z vprašanji, na katera nihče ne odgovori. Čeprav je povsem razumljivo, da bi si želel_a vedeti, kaj se je zgodilo, teh odgovorov včasih ne dobimo. Prav ta nejasnost je pogosto eden najzahtevnejših delov ghostinga.

Čeprav ne moreš vplivati na to, ali ti bo druga oseba odgovorila, lahko poskrbiš zase in za svoje počutje. Pomaga ti lahko, da del pozornosti usmeriš drugam – k ljudem, dejavnostim in stvarem, ki so zate pomembne. Morda je to sprehod v naravi, gledanje filmov, poslušanje glasbe, ples, ustvarjanje ali kaj drugega, ob čemer se počutiš dobro.

Pomembno pa je tudi, da s tem ne ostaneš sam_a. Lahko se pogovoriš s starši, učiteljem_ico, šolsko svetovalno delavko ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Pogovor z osebo, ki ji zaupaš, ti lahko pomaga, da na situacijo pogledaš tudi z drugega zornega kota.

Tudi na TOM-u smo tukaj zate, pripravljeni poslušati, razumeti in te podpreti. Lahko nas pokličeš na brezplačen, anonimen TOM telefon (116 111) ali se oglasiš v našo spletno klepetalnico.

Kako zaključiti stik na spoštljiv način?

Mogoče si se tudi sam_a že znašel_a v situaciji, ko nisi vedel_a, kako nekomu povedati, da si ne želiš več nadaljevati pogovora ali odnosa.

Mogoče si že slišal_a za izraz caspering. Z njim opisujemo bolj spoštljiv način zaključevanja komunikacije. Namesto da izgineš brez pojasnila, drugi osebi poveš, da si ne želiš več nadaljevati pogovora ali da so se tvoji občutki spremenili.

Takšen pogovor lahko drugemu pomaga razumeti, kaj se dogaja, in mu prihrani veliko ugibanj. Ni treba, da je pojasnilo dolgo. Pogosto je dovolj že nekaj iskrenih stavkov, ki drugi osebi pomagajo razumeti tvojo odločitev.

Ne moreš vedno vplivati na to, kako bodo ravnali drugi ljudje. Lahko pa vplivaš na to, kako ravnaš sam_a. Spoštljiva in iskrena komunikacija ni vedno najlažja, je pa pogosto prijaznejša do vseh vpletenih.

Viri: