Zakaj ena kritika preglasi deset pohval?
Predstavljaj si, da več dni pripravljaš plakat za šolo. Zbiraš podatke, izbiraš slike in razmišljaš, kako temo čim bolje razložiti. Na dan predstavitve stopiš pred razred in predstaviš svoje delo.
Na koncu učiteljica reče: »Tema je zanimiva in predstavitev je bila odlična. Tudi plakat je pregleden, barvit in poln zanimivih podrobnosti. Res se vidi, koliko truda je bilo vloženega vanj. Morda bi bilo pri zadnjem delu dobro dodati še kakšen primer .«
Ko se usedeš nazaj na svoje mesto, ti od vsega, kar je rekla učiteljica, v mislih ostane predvsem pripomba o manjkajočem primeru. Razmišljaš, zakaj ga ni, ter se sprašuješ, ali je bil zadnji del zato dolgočasen in ali so to opazili tudi sošolci.
Učiteljica je pohvalila skoraj vse in dodala eno majhno pripombo. Zakaj je prav ta v tvojem spominu preglasila vse drugo?
Naši možgani hitreje opazijo slabe stvari
Naši možgani imajo nenavadno navado: med vsem, kar je bilo dobro, hitro poiščejo tisto, kar bi lahko pomenilo težavo. Pripombo razumejo kot opozorilo, da je nekaj morda šlo narobe. Zato se med desetimi pohvalami najmočneje oprimejo prav nje.
Zakaj so možgani tako pozorni na morebitna opozorila? Razlog sega daleč v človeško preteklost. Takšna pozornost do nevarnosti je ljudem nekoč pomagala preživeti.
Za človeka v naravi je bilo pomembneje, da si zapomni kraj, kjer je srečal nevarno žival, kot kraj, kjer je videl lepo drevo. Če je spregledal nekaj prijetnega, se navadno ni zgodilo nič hudega. Če je spregledal nevarnost, pa so bile posledice lahko resne. Zato so se naši možgani skozi dolgo obdobje oblikovali tako, da morebitnim nevarnostim namenijo več pozornosti kot prijetnim stvarem.
Danes nas večinoma ne ogrožajo divje živali, naši možgani pa še vedno hitro zaznajo vse, kar bi lahko pomenilo, da nekaj ni v redu. Zato se k tisti pripombi vračaš, jo v mislih znova preigravaš in poskušaš ugotoviti, kaj pomeni. Tvoji možgani te želijo tako zaščititi in pripraviti na podobne trenutke v prihodnosti. Medtem pohvale zdrsnejo v ozadje, čeprav jih je bilo veliko več.
Zakaj nas nekatere pripombe bolj prizadenejo?
Morda tudi pri sebi opažaš, da te ne prizadene vsaka kritika enako. Nekatere pripombe hitro pozabiš, druge pa te močno zabolijo in se ti še dolgo vračajo v misli. Zakaj se te nekatere besede dotaknejo bolj kot druge?
Včasih te določene besede močno zabolijo tudi zato, ker se povežejo z nečim, kar si doživel_a že dolgo nazaj, čeprav se tega morda sploh ne zavedaš.
Morda so te doma večkrat primerjali z bratom ali sestro in si zato začel_a dvomiti o svojih sposobnostih. Besede: »Drugi je to naredil bolje« lahko v tebi znova prebudijo občutek, da nisi dovolj dober_ra. Morda so ti doma večkrat govorili, da se premalo trudiš, čeprav si se v resnici zelo trudil_a.
Takšne izkušnje lahko v nas pustijo občutke, ki ostanejo dobro skriti in se jih morda sploh ne zavedamo. Ko pozneje slišimo besede, ki te občutke znova prebudijo, nas lahko prizadenejo veliko močneje, kot bi pričakovali.
Pomembno je tudi, kdo izreče kritiko
Ista pripomba lahko zveni povsem drugače tudi glede na to, kdo jo izreče. Opazka nekoga, ki ga komaj poznaš, te lahko nekoliko zmoti, a jo boš verjetno hitro pozabil_a. Če ti isto reče nekdo, ki ti je zelo blizu, pa te lahko njegove besede prizadenejo veliko močneje. Na enak način lahko močneje doživiš tudi besede učiteljice ali učitelja, trenerke ali trenerja oziroma druge osebe, ki jo spoštuješ.
Ker ti je mnenje te osebe pomembno, lahko njena kritika v tebi ostane dlje in jo vzameš bolj resno.
Kaj lahko narediš s kritiko?
Kritika ti lahko pomaga, da na situacijo pogledaš še z druge strani in iz nje vzameš kaj koristnega.
Zato je dobro, da kritiko vedno razumeš kot informacijo o tem, kaj lahko izboljšaš ali naslednjič narediš drugače, hkrati pa naj v tvojih mislih ne preglasi vsega dobrega, kar si naredil_a, in vseh pohval, ki si jih dobil_a.
https://www.bibaleze.si/malcek/vzgoja-in-vrtec/negativna-vzgoja-kritika-samozavest-otrok.html
