Skip to main content
Dobil_a sem slabo oceno, kako naj povem doma?

Dobil_a sem slabo oceno, kako naj povem doma?

To je stavek, ki ga ni lahko izgovoriti. Ko dobiš slabo oceno, se lahko pojavijo različni občutki, lahko je sram, strah pred tem, kaj bodo rekli doma, jeza nase, razočaranje ali misel, da se trud sploh ne splača. To je povsem normalno in s takimi občutki nisi sam_a. Skoraj vsak učenec ali dijak se je že znašel v podobni situaciji in imel občutek, da mu je ocena podrla tla pod nogami. Vedi, da slaba ocena še ne pomeni, da si slab_a, ampak da se ti tokrat nekaj ni izšlo. Hkrati pa ti lahko prinese tudi priložnost, da bolje spoznaš sebe, odkriješ, kaj ti pri učenju deluje in kaj ne ter poiščeš načine, kako naslednjič ravnati drugače.

Zakaj pride do slabe ocene?

Razlogi so lahko zelo različni in niso vedno povezani s tem, da se nisi dovolj učil_a. Včasih snovi ne razumeš dobro, morda ti način razlage učitelja ne ustreza ali pa še nisi našel_a najboljšega načina učenja zate. Velik vpliv lahko imajo tudi stres, trema, utrujenost ali stvari, ki se dogajajo doma. Zato je pomembno, da se ne obsojaš, ampak poskušaš razumeti, zakaj ti ni šlo. Ko to prepoznaš, lahko začneš iskati rešitve in prilagodiš svoj način učenja.

Vedi, da ena slaba ocena ne izniči vsega truda, ki si ga vložil_a do zdaj. Znanje, ki si ga pridobil_a, je še vedno tvoje, le pri oceni se ni pokazalo tako, kot bi želel_a.

Kako povedati doma?

Ko razmišljaš, kako povedati doma, se morda pojavi skušnjava, da bi oceno skrival_a. A skrivanje običajno prinese še več napetosti in skrbi. Zato je iskren pogovor vedno boljši kot skrivanje. Čeprav se zdi težko, prinese olajšanje in lahko tudi podporo. Starši običajno prej ali slej izvedo za oceno, zato je veliko lažje, če jim poveš sam_a in pokažeš, da si pripravljen_a razmišljati, kako boš ravnal_a naprej.

Poskusi najti trenutek, ko so starši umirjeni, dobre volje in pripravljeni poslušati. Oceno lahko poveš jasno in preprosto, brez ovinkarjenja, recimo danes sem dobil_a slabo oceno pri matematiki. Povej, da ti res pomeni, da bi naslednjič šlo bolje ter predlagaj rešitev, morda dodatno učenje, pogovor z učiteljem ali skupinsko učenje.

Za dodatne ideje, kako se lotiti pogovora s starši, si lahko pomagaš tudi s priročnikom To sem jaz.

Starši pogosto lažje razumejo, če vidijo, da se trudiš in iščeš načine, kako boš naslednjič ravnal_a drugače.

Kako lahko narediš korak naprej?

Slaba ocena ni konec sveta, ampak je lahko priložnost, da nekaj spremeniš. Najprej poskusi ugotoviti, zakaj ni šlo, mogoče je bil problem v snovi, premalo vaje ali morda trema pri testu?

Ko prepoznaš razlog za slabo oceno, lažje najdeš tudi rešitev. Če snovi ne razumeš, lahko poiščeš dodatno razlago pri učitelju ali sošolcu. Če si se učil_a tik pred testom, ti lahko pomaga preprost načrt, kjer snov razdeliš na manjše dele in jo ponavljaš sproti. Če pa te je premagala živčnost, lahko poskusiš s tehnikami umirjanja, na primer z dihalnimi vajami ali kratkimi odmori med učenjem. V branje priporočamo tudi članek Strah pred testi, ki ti lahko pomaga z nasveti, kako se soočiti z živčnostjo in strahom pred testom.

Pomembno je, da raziskuješ različne načine učenja, dokler ne najdeš tistega, ki ti najbolj ustreza. Nekaterim pomaga učenje po krajših delih z odmori, drugim ponavljanje snovi z lastnimi besedami ali razlaganje na glas. Veliko pa lahko prinese tudi učenje v paru ali skupini, kjer snov razlagate drug drugemu. Več o učinkovitem učenju si lahko prebereš na povezavi.

Ne pozabi, da tvoje telo in glava delujeta bolje, če dobro poskrbiš zase. Dovolj spanja, gibanje in svež zrak ti dajo energijo in zbranost. Če pa ugotoviš, da sam_a ne zmoreš, je povsem v redu prositi za pomoč. Pogovor z učiteljem, inštruktorjem ali sošolcem ni znak šibkosti, ampak poguma in moči.

Kaj si velja zapomniti?

Slaba ocena ne pomeni, da si slab_a. Pomeni le, da ti v tistem trenutku ni šlo, kot bi si želel_a. Dobro je, da se vprašaš, kaj lahko odneseš iz te izkušnje in si daš možnost, da naslednjič poskusiš drugače. S tem, ko razmišljaš, kako naprej in se o tem iskreno pogovoriš doma, lahko pridobiš podporo in samozavest za nove izzive.

Če se ti kdaj zdi, da je vsega preveč, se pogovori z nekom, ki mu zaupaš. Vedno pa lahko pokličeš na brezplačen, anonimen TOM telefon (116 111) ali se oglasiš v našo spletno klepetalnico.

 

Viri: