Skip to main content
tom

Prijatelji med počitnicami: kaj pa, če se oddaljimo?

Med šolskim letom se s prijatelji skoraj vsak dan srečujete. Poklepetate med odmori, po pouku, na treningu ali na avtobusu. Če se en dan ne slišite, veš, da se boste kmalu spet videli.

Potem pridejo počitnice. Mine teden. Ali dva.

Prijatelju_ici napišeš, ali ima čas za druženje. Odgovori, da ta teden ne more. V skupinski klepet predlagaš, da bi se dobili, pa nihče ne odgovori. Nekaj dni kasneje izveš, da so se nekateri vseeno videli.

Sprva si mogoče misliš, da ni nič posebnega. Ko se podobne situacije začnejo ponavljati, pa se lahko začneš spraševati, kaj se dogaja. Ali smo si še vedno tako blizu kot prej? Zakaj imam občutek, da sem vedno jaz tisti_a, ki prvi napiše sporočilo ali predlaga druženje? Sem naredil_a kaj narobe?

Če se v tem prepoznaš, nisi edini_a. Veliko mladih se med počitnicami začne spraševati, kaj se dogaja z njihovimi prijateljstvi.

Zakaj je med počitnicami druženje lahko drugačno?

Poleti se vsakdan spremeni. Druženje ni več nekaj, kar se zgodi mimogrede, ampak se je zanj treba dogovoriti.

Nekateri odpotujejo z družino, drugi del počitnic preživijo pri sorodnikih ali starih starših, tretji gredo na tabor, opravljajo počitniško delo ali imajo druge načrte. Zato ni vedno preprosto najti dneva, ko imate vsi čas.

Če se nekaj časa manj videvate, slišite ali si pišete, to še ne pomeni, da so se vaša prijateljstva spremenila. Med počitnicami je preprosto več usklajevanja kot med šolskim letom.

Manj druženja še ne pomeni, da ste se oddaljili

Ko se s prijatelji nekaj časa manj videvaš, si manj pišete ali se redkeje slišite, lahko hitro dobiš občutek, da se je nekaj spremenilo.

Včasih pa se po nekaj tednih spet dobite in je vse tako, kot je bilo prej. Pogovor steče, smejite se istim stvarem in imaš občutek, kot da se niste videli le nekaj dni. Drugič pa opaziš, da pogovori niso več takšni kot nekoč ali da se med druženjem počutiš drugače.

Razlike ni vedno lahko prepoznati. Včasih pomaga, da si vzameš čas in opazuješ, kaj se dogaja. Ali gre le za obdobje, ko imate vsi različne načrte, ali pa opažaš spremembe, ki trajajo že dlje časa?

Kaj pa, če občutek ne mine?

Včasih se zgodi, da se po nekaj dneh ali tednih spet dobite in je vse tako, kot je bilo prej. Drugič pa občutek, da se nekaj spreminja, ne izgine.

Mogoče opaziš, da pobudo za druženje skoraj vedno daš ti. V skupinskem klepetu pogosto ostaneš brez odgovora ali pa izveš za druženje šele takrat, ko je že mimo. Ko se dobite, pa imaš občutek, da nekaj med vami ni več tako, kot je bilo prej.

Če se ob tem večkrat sprašuješ, zakaj se nekdo ne odziva več na tvoja sporočila ali imaš občutek, da je prekinil stik brez pojasnila, ti bo mogoče v pomoč članek https://www.e-tom.si/ghosting.

Ena takšna izkušnja še ne pove veliko. Če pa podobne situacije opažaš znova in znova, lahko začneš razmišljati, kako se počutiš med prijatelji. Se veseliš druženja, pogovorov in skupnih načrtov? Se ob njih počutiš sproščeno ali se vse pogosteje sprašuješ, ali si jim sploh še pomemben_a?

Kaj lahko narediš?

Ko imaš občutek, da ste se oddaljili, je povsem v redu, da narediš prvi korak. Lahko predlagaš druženje, pošlješ sporočilo ali v skupinski klepet napišeš, ali je kdo za sprehod, sladoled ali obisk bazena. Včasih se izkaže, da so tudi drugi čakali, da nekdo prevzame pobudo.

Če občutek oddaljenosti traja že nekaj časa, lahko o tem tudi iskreno spregovoriš. Ni treba iskati krivca ali dokazovati, kdo ima prav. Že to, da poveš, kaj opažaš, lahko pomaga razjasniti nesporazum ali bolje razumeti, kako drugi doživljajo vaš odnos.

Lahko pa ugotoviš, da se za druženje in ohranjanje stikov že dolgo trudiš predvsem ti. Takrat se je smiselno vprašati tudi, kako se ob tem počutiš in kaj si od prijateljstva želiš. V dobrem prijateljstvu ni pomembno, kdo prvi pošlje sporočilo ali predlaga druženje. Pomembno pa je, da si vsi želite preživljati čas skupaj in ohranjati stik.

O tem, kako se s prijatelji pogovoriti o stvareh, ki te motijo, si lahko več prebereš v članku https://www.e-tom.si/kaj-ce-moji-prijatelji-delajo-stvari-ki-mi-niso-vec-ok.

Če te razmišljanje o prijateljih dlje časa obremenjuje ali opažaš, da zaradi tega vse pogosteje dvomiš vase, s tem ne ostani sam_a. Pogovor s starši, starimi starši, učiteljem_ico, šolsko svetovalno delavko ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš, ti lahko pomaga pogledati na situacijo še z drugega zornega kota.

Tudi na TOM-u smo tukaj zate, pripravljeni poslušati, razumeti in te podpreti. Lahko nas pokličeš na brezplačen in anonimen TOM telefon (116 111) ali se oglasiš v našo spletno klepetalnico.

Včasih šele počitnice pokažejo, kako trdna so prijateljstva

Počitnice včasih pokažejo tudi tisto, česar med šolskim letom sploh ne opazimo. Ko ni več vsakodnevnih srečanj, lažje opaziš, kdo se nate spomni tudi takrat, ko se ne srečate po naključju v šoli. Kdo ti napiše sporočilo, te povabi zraven ali se razveseli, ko se po daljšem času spet vidite.

Včasih ob tem ugotoviš, da se ni spremenilo skoraj nič. Drugič pa opaziš, da ste se z nekaterimi prijatelji počasi oddaljili. To ni vedno lahko sprejeti, še posebej, če so bili dolgo pomemben del tvojega vsakdana. Med odraščanjem se spreminjamo, z nami pa tudi naši odnosi. To pa ne pomeni, da je s tabo ali s prijateljstvom kaj narobe.

Mogoče boš po teh počitnicah ugotovil_a, da so nekatera prijateljstva ostala enako trdna kot prej, pri drugih pa, da so se počasi spremenila. In mogoče bo prav letos nastalo tudi kakšno novo prijateljstvo, ki ga danes še ne pričakuješ.

 

Viri: